Odvetnica Barbara Štraus Kunaver je za časopis in spletni portal Delo odgovarjala na vprašanja, kaj je treba vedeti pri dedovanju, kaj je to dedovanje po zakonu, kaj po oporoki.
Predmet dedovanja so stvari in pravice, ki pripadajo posamezniku. V Sloveniji se lahko deduje na podlagi zakona in na podlagi oporoke. Zakonito dedovanje (dedovanje na podlagi zakona) nastopi v primeru, ko zapustnik umre, ne da bi napravil oporoko.
Na podlagi zakona dedujejo zakoniti dediči, ki so razdeljeni na tri dedne rede. Dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda.
Prvi dedujejo dediči v prvem dednem redu. Ti dedujejo po enakih deležih. To so otroci in posvojenci zapustnika ter zakonski ali zunajzakonski partner zapustnika.
V drugem dednem redu dedujejo zapustnikovi starši in zapustnikov zakonski ali zunajzakonski partner (partner deduje tudi v prvem dednem redu, vendar je v drugem dednem redu, torej če zapustnik nima potomcev, njegov delež večji). Pokojnikovi starši dedujejo eno polovico zapuščine po enakih delih, pokojnikov zakonec pa deduje drugo polovico zapuščine.
V tretjem dednem redu so zapustnikovi stari starši po obeh straneh. V primeru, da zapustnik nima zakonitih dedičev, preide premoženje zapustnika v last Republike Slovenije.
Če je zapustnik napravil oporoko, pa zakonito dedovanje ne pride v poštev in se vzpostavi oporočno dedovanje. Oporočitelj lahko z oporoko razpolaga s svojim premoženjem na način in v mejah, kot to določa zakon, pri čemer mora upoštevati da je oporoka napravljena v obliki in ob pogojih, kot to določa zakon.
Bistveno je, da je oporoka narejena v eni izmed v zakonu predpisanih oblik. V Sloveniji poznamo lastnoročno oporoko, pisno oporoko pred pričami, sodno oporoko in ustno oporoko.
Lastnoročno oporoko oporočitelj lastnoročno napiše in podpiše. Pisno oporoko pred pričami oporočitelj, ki zna brati in pisati, napravi tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, ko hkrati izjavi pred njima, da je to njegova oporoka. Sodno oporoko sestavi po njegovi izjavi sodnik pristojnega sodišča, medtem ko je ustna oporoka izredna oblika oporoke, ki je veljavna samo v primeru, ko zapustnik zaradi izrednih razmer v času testiranja ni mogel napraviti pisne oporoke.
Pravica do nujnega deleža
Če zapustnik premoženja z oporoko ne zapusti svojim zakonitim dedičem, imajo le-ti kot nujni dediči pravico do nujnega deleža.
Nujni dediči so: pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec, izjemoma tudi dedi, babice ter bratje in sestre pokojnika. V vsakem posameznem primeru so nujni dediči tiste osebe, ki bi dedovale, če ne bi bilo oporoke. Nujni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca (prvi dedni red) znaša polovico, nujni delež drugih dedičev (drugi in tretji dedni red) pa tretjino tistega deleža, ki bi šel vsakemu posameznemu izmed njih po zakonitem dednem redu. Nujni delež je torej del zapuščine, s katerim zapustnik ne more razpolagati. Pri tem je treba poudariti, da nujni dediči nujnega deleža ne dobijo avtomatično – to je samo njihova dedna pravica, ki jo morajo uveljavljati na sodišču.