Ponudniki, ali veste kako uspešno izpodbijati naročnikovo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb (iz razlogov na strani naročnika), sprejeto na podlagi petega odstavka 90. člena ZJN-3?
Državna revizijska komisija (DKOM) je pred kratkim izdala dva sklepa oziroma je v dveh zadevah presojala zakonitost odločitve o zavrnitvi vseh ponudb. V eni izmed omenjenih zadev se je naročnik odločil, da zavrne obe prejeti ponudbi, ker naj bi storitve, ki so bile predmet postopka javnega naročanja (varovanje), prevzel sam (s svojimi lastnimi kadri in lastno službo). Zavrnitev vlagateljevega zahtevka za revizijo s strani DKOM v tej zadevi niti ni bila presenetljiva. DKOM namreč pogosto poudarja, da ZJN-3 naročniku ne nalaga dolžnosti, da javno naročilo odda in da so lahko razlogi za neuspešen zaključek postopka oddaje javnega naročila tudi na strani naročnika. Peti odstavek 90. člena ZJN-3 namreč določa, da lahko naročnik na vseh stopnjah postopka po izteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. Tudi iz prakse Sodišča Evropske Unije izhaja, da naročniki ob sprejemu odločitve o zaključku postopka javnega naročila brez izbire najugodnejše ponudbe uživajo širok preudarek, pravo EU pa ne zahteva, da bi jo smeli sprejeti le v izjemnih primerih in/ali na podlagi posebej upravičenih razlogov. Naročnik torej lahko vedno zaključi postopek brez izbire najugodnejšega ponudnika – celo v primeru, če je do nemožnosti izbire prišlo zaradi njegove napake – vendar pod pogojem, da je takšna odločitev sprejeta ob spoštovanju temeljnih pravil skupnostnega prava o javnem naročanju.
Presoja zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi ponudb v revizijskem postopku obsega (v obsegu revizijskih navedb) zlasti preverjanje, ali je naročnik pri sprejemu le-te ravnal v skladu s temeljnimi pravili skupnostnega prava o javnem naročanju (predvsem, ali je naročnik morebiti ravnal netransparentno in diskriminatorno oziroma je ponudnike obravnaval neenakopravno). Kadar naročnik postopek oddaje javnega naročila zaključi z zavrnitvijo vseh ponudb, je o kršitvi načela enake obravnave ponudnikov mogoče govoriti zlasti v primeru, kadar je razlog za zaključek postopka naveden le formalno oziroma navidezno, dejansko pa je uporabljen z namenom, da se enega ali več ponudnikov postavi v neupravičeno boljši oziroma slabši položaj v primerjavi z drugimi ponudniki.
In ravno to je ugotovila DKOM v drugi zadevi oziroma v drugem od zgoraj omenjenih sklepov DKOM je tako ugodila zahtevku za revizijo zato, ker je ugotovila, da se je pri vlagatelju upravičeno vzbudil dvom v enakopravno in nediskriminatorno obravnavo ponudnikov, oziroma je utemeljeno dobil vtis, da je naročnik sprejel izpodbijano odločitev zgolj formalno in navidezno iz razloga, ker razpisane storitve ne bi mogel oddati (dosedanjemu) izvajalcu storitev (ki je oddal dražjo ponudbo). DKOM se je v konkretni zadevi med drugim strinjala z vlagateljem, da v primeru, ko je iz opisa preiskave jasno kaj (katero preiskavo) naročnik naroča, potem različna navedba kataloških številk za preiskave s strani ponudnikov ne more biti razlog za neprimerljivost ponudb in s tem za zavrnitev vseh ponudb na podlagi petega odstavka 90. člena ZJN-3 (predmet javnega naročanja so predstavljale mikrobiološke in druge laboratorijske preiskave). Dvom v naročnikovo enakopravno in nediskriminatorno obravnavo ponudnikov je v konkretnem primeru povzročilo tudi dejstvo, da je naročnik v enem izmed sklopov, v katerem je naročal podobne in celo nekatere istovrstne laboratorijske preiskave, kot v izpodbijanem sklopu, izbral edino prispelo (vlagateljevo) ponudbo, čeprav je vlagatelj v predračunski obrazec takega sklopa ravno tako vpisal svoje kataloške številke. Po mnenju DKOM so bili razlogi za zavrnitev ponudb navedeni tudi nejasno in kontradiktorno oziroma jih naročnik ni znal utemeljiti.