Kdo mora potrditi referenčno potrdilo?
Državna revizijska komisija (DKOM) je v sklepu št. 018-146/2024-7 dne 24. 12. 2024 izpostavila, da referenčnega potrdila izbranega ponudnika ni mogoče šteti kot ustreznega zgolj na podlagi dejstva, da je družba, ki je potrdila referenco, 100% lastnica družbe referenčnega naročnika. Zgolj na tej podlagi ni mogoče napraviti zaključka, da je obvladujoča družba seznanjena z relevantnimi okoliščinami v zvezi s posli družbe, ki jo obvladuje ter uspešnostjo izvedbe le-teh. Naročnik je v obravnavanem primeru v razpisni dokumentaciji sam določil, da mora v ponudbi priglašene reference potrditi naročnik referenčnega posla – investitor. Da mora referenco praviloma potrditi subjekt, ki je seznanjen z vsebino in kakovostjo izvedbe referenčnega posla, pa navsezadnje izhaja tudi iz določil Zakona o javnem naročanju (ZJN-3).
Dopustnost samovoljnega popravljanja naročnikovih napačnih formul v predračunu?
Nadalje je DKOM v izpostavljeni zadevi obravnavala očitek vlagatelja, da je izbrani ponudnik popravljal napačne formule naročnika v ponudbenem predračunu v nasprotju z jasnim navodilom razpisne dokumentacije, da ponudniki v formule ne smejo posegati, sicer bodo iz postopka javnega naročanja izločeni. DKOM je pojasnila, da navedene vsebine razpisne dokumentacije ni mogoče tolmačiti na način, da je kakršen koli popravek formule s strani ponudnikov prepovedan. Na podlagi takšne razlage bi prišlo do povsem nelogične situacije, da bi naročnik ponudnika, ki je v ponudbi odpravil naročnikovo računsko napako, moral izločiti, medtem ko bi na drugi strani moral vse ostale ponudnike, ki tega niso storili in so tako oddali ponudbe z računskimi napakami, pozvati k odpravi (istih) računskih napak. DKOM je pojasnila, da popravek napačne formule s strani izbranega ponudnika, predstavlja zgolj predvidljivo posledico naročnikovega bodočega ravnanja (tj. odprave računskih napak v ponudbah vseh ponudnikov, ki so bile posledica napačne formule, določene s strani naročnika).